Vsi prispevki v Aktualno

Rok za izdajo računa za opravljeno storitev

Rok za izdajo računa za opravljeno storitev

Rok za izdajo računa za opravljeno storitev

Pojasnilo DURS, št. 4230-74900/2014-2, 4. 3. 2014
Davčni zavezanec  navaja, da obveznost obračuna DDV nastane 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek. Meni, da je osnova za obračun DDV izdaja oziroma prejem računa, zato mora biti račun izdan najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek. Sprašuje, v kakšnem času po opravljeni storitvi mora biti izdan račun za opravljeno storitev.
V nadaljevanju DURS pojasnjuje:
Za opravljene storitve, za katere je DDV dolžan plačati prejemnik storitev v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES, nastane obveznost izdaje računa najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek. Za ostale opravljene storitve po DDV zakonodaji rok za izdajo računa neposredno ni določen, določeno pa je, da mora davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogočijo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV. To pomeni, da je treba DDV obračunati v rokih, določenih z ZDDV-1, in sicer ne glede na to, ali je bil račun za opravljeno dobavo izdan ali ne.
Nastanek obdavčljivega dogodka in s tem obveznost obračuna DDV Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 14/13, 46/13-ZIPRS1314-A) določa v členih od 32. do 35. členu. To pomeni, da je glede na nastanek obdavčljivega dogodka treba obračunati DDV v rokih, določenih z ZDDV-1, in sicer ne glede na to, ali je bil račun za opravljeno dobavo izdan ali ne.
Na podlagi 81. člena ZDDV-1 mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun za opravljene dobave blaga ali storitev.
V skladu s sedmim odstavkom 81. člena ZDDV-1 nastane obveznost izdaje računa najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek za dobave blaga, opravljene v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena tega zakona, in za opravljene storitve, za katere je DDV dolžan plačati prejemnik storitev v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES.
Za ostale dobave blaga in storitev ZDDV-1 ne vsebuje določbe, ki bi davčnemu zavezancu predpisovala rok za izdajo računa. Kljub temu pa mora davčni zavezanec v skladu s prvim odstavkom 85. člena ZDDV-1 v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogočijo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV.
Vir: DURS

Top

Obvestilo zavezancem za predložitev obračunov DDPO in DohDej za leto 2013

Obvestilo zavezancem za predložitev obračunov DDPO in DohDej za leto 2013

Obvestilo zavezancem za predložitev obračunov DDPO in DohDej za leto 2013

Davčni zavezanci so Davčno upravo RS neposredno in tudi preko Gospodarske zbornice Slovenije seznanili s težavami, ki jih imajo pri predložitvi Obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2013 (v nadaljevanju: DDPO) in Obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2013 (v nadaljevanju: DohDej). Davčni upravi RS so predlagali prestavitev roka za predložitev teh obračunov, ki se izteče 31. 3. 2014.
Davčna uprava RS bo upoštevajoč dejstva in okoliščine, ki so v začetku leta 2014 povzročila težave pri predložitvi obračunov za leto 2013, davčnim zavezancem izjemoma omogočila, da bodo v letu 2014 lahko davčne obračune oddali po izteku zakonskega roka. Davčna uprava RS pa zgolj zaradi predložitve obračuna po poteku zakonskega roka, zavezancev ne bo kaznovala za prekršek.
Davčni zavezanci, ki bodo obračune DDPO in DohDej za leto 2013 predložili v elektronski obliki preko sistema eDavki, bodo lahko te obračune predložili tudi po izteku zakonskega roka, in sicer najkasneje do vključno 22. 4. 2014.
Ne glede na možnost kasnejše predložitve davčnega obračuna, pa rok za plačilo obveznosti po obračunu ostane nespremenjen. To pomeni, da morajo davčni zavezanci razliko po obračunu DohDej plačati najkasneje 30. 4. 2014 (301. in 307.c člen ZDavP-2). Enako velja tudi za obračun DDPO (drugi odstavek 370. člena ZDavP-2).
Nespremenjen ostane tudi rok za vračilo davka po davčnem obračunu. Davčna uprava RS bo zavezancem preveč plačani znesek po obračunu vrnila najpozneje v 30 dneh od datuma dejanske predložitve obračuna.
Davčnim zavezancem, ki so obračune DDPO za leto 2013 že predložili v elektronski obliki na eni od predhodnih različic podpornega programa Silvester Pelias, teh obračunov ni treba ponovno predlagati na zadnji veljavni različici, izdelani na podlagi Pravilnika o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 109/2013).
Davčnim zavezancem, ki so davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljali po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih in so obračune DohDej za leto 2013 ali del leta, predložili v papirni obliki, ne bo treba ponovno predlagati novega obračuna DohDej, ko bo na voljo nova različica podpornega programa Silvestra Fineus, izdelana na podlagi Pravilnika o davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (Uradni list RS, št. 109/2013). To velja tako za obračune predložene v elektronski, kot papirni obliki.
Vir. DURS

Top

Gotovinska plačila le do 5000 €

Gotovinska plačila le do 5000 €

Gotovinska plačila le do 5000 €

Državni zbor je sprejel novelo zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, s katero se znižuje prag za gotovinsko poslovanje z zdajšnjih 15.000 evrov na 5000 evrov. Plačila blaga in storitev nad tem zneskom bo po novem mogoče izvršiti le še preko nadzorovanih kreditnih in finančnih institucij.
S sprejetimi spremembami se bo po prepričanju vlade omogočilo boljši pregled nad tokovi denarnih sredstev posameznega poslovnega subjekta, nenazadnje pa tudi iskanje izvora protipravno pridobljene premoženjske koristi ter možnost njenega kasnejšega zasega ali odvzema.
Splošna težnja mednarodne skupnosti na področju izvajanja preventivnih ukrepov s področja pranja denarja in financiranja terorizma je, da se zaradi omogočanja sledljivosti izvora denarja plačevanje z gotovino čim bolj omeji.
Vir: Državni zbor

Top
Stran 1 od 1